Očiščena Divaška jama

Foto: Gregor Žiberna

Divaško jamo je leta 1884 odkril domačin Gregor Žiberna. Zaradi izjemnega kapniškega bogastva in relativno lahkega dostopa je po odkritju privabljala številne obiskovalce. Posledica tega je bilo urejanje in gradnja poti po jami, vendar na žalost ne vedno na način, ki je za kraško občutljivo podzemlje primeren.

Za ogledovanje jame je veliko oviro predstavljala jamska ilovica, zato so poti nasipali z različnimi materiali. V prvi polovici 20. stoletja so na poti nasuli preko sto kubičnih metrov leša – žlindre in kotlovskega prahu parnih lokomotiv. Sipek črn material se je s hojo raznesel izven poti ter se razširil po velikem delu jame.

Prah je prekrili kapniške tvorbe, na delih poti, kjer je prisotne več vlage pa se je sprijel v lepljivo blato, ki se je s čevlji raznašalo po jami. Poleg okrnjenega naravnega videza jame je bila jami in jamskem živem svetu povzročena velika ekološka škoda, saj so v pepelu prisotna različna onesnaževala, ki se počasi sproščajo in s tem dolgotrajno negativno vplivajo na občutljiv jamski ekosistem. Vsak obiskovalec je v naslednjih letih pripomogel k dodatnemu širjenju leša po jami, zato je bilo nujno jamo očistiti, odstraniti leš iz jame, urediti pohodne poti in sanirati negativne posledice rabe jame.

Jamarsko društvo Gregor Žiberna Divača, ki je skrbnik jame, je v sodelovanju in v skladu z naravovarstvenimi usmeritvami Zavoda RS za varstvo narave izvedel sanacije posameznih odsekov poti. Prva polovica poti (približno 500 m) je bila sanirana v letih 2007-2009 s pomočjo sredstev za razvoj podeželja. Turistični obisk je bil omejen na prvi del jame, medtem ko je drugi del jame ostal za ogledovanje nedostopen.

V okviru projekta Za Kras smo se osredotočili na sanacijo poti v drugem, spodnjem delu jame. Glavni cilj projekta je bil odstranitev leša s poti in kapnikov in sanacija poti. Ker se je leš sprijel v blato in se razporedil med delce v tleh, je njegova popolna odstranitev nemogoča. Za preprečitev nadaljnjega raznašanja teh ostankov smo pohodne poti utrdili z betoniranjem, zaprašene kapnike pa očistili s ščetkami in vodo.

S projektom ekološke sanacije smo izboljšali življenjske razmere za jamske organizme, predvsem hrošča drobnovratnika. Hrošča v jami še niso našli, kar je lahko posledica onesnaženosti jame, upamo da bo z izboljšanjem ekoloških razmer tudi Divaška jama postala zanj primeren habitat.
Iz jame so bili odstranjeni tudi vsi odpadki, deli stare jamske infrastrukture in ostanki karbidnega apna.
V projektu so v letih 2018 in 2019 člani jamarskega društva Gregor Žiberna Divača odstranjevali iz jame debelejše sloje pepela. Delo je potekalo ročno, s strganjem in pometanjem. Odstranjen pepel so sproti odlagali v vreče. Skupaj so očistili skoraj 500 metrov poti, pri tem pa se je nabralo kar za tisoč vreč ali trideset ton leša. Količine so močno presegle v projektu predvideno količino (16,6 ton). Vreče so nato na hrbtih odnesli v vhodno dvorano. Vsaka vreča je v povprečju tehtala trideset kilogramov. Od tam so jih v letu 2021 s tovornim dvigalom dvignili do vhoda v jamo in s samokolnicami do začasne deponije v bližino dovozne ceste.

V letih 2021 in 2022 so izvajali spiranje delov poti in okolice poti. Spiranje je potekalo z visokotlačnim čistilnikom, z vodo. Dela so se nekoliko zavlekla tudi zaradi epidemije COVID-19, ki je v daljšem obdobju onemogočila izvajanje del.

Gradbena dela smo začeli po 15. aprilu letos, najprej z zaščito jamskega inventarja (predvsem stalagmitov) ob poti, zatem pa nadaljevali z gradbenimi deli – armaturne mreže na poti, vgradili jaške za alkaten cevi, utrdili stopnice in preko 200 m podpornih zidov, največji delovni vložek pa je zahtevalo betoniranje poti. Zadnja faza del je vključevala preplastitev poti s protizdrsnim slojem, ki bo zagotavljal varen dostop.
Potreben material so do vhodne dvorane transportirali s tovornim dvigalom, od tam pa z ročnimi samokolnicami do območja del. Upoštevati je potrebno, da smo morali materiale transportirati skozi celoten prvi, že obnovljen del jame, na katerem so številne ožine, stopnice in serpentine. Delavci so izračunali, da so vsak dan s samokolnicami opravili pot, ki bi ustrezala dvakratnemu vzponu na Nanos! Dela so ves čas nadzirali (in pri njih tudi pomagali) člani Jamarskega društva Gregor Žiberna iz Divače.
Poleg predvidenih del so jamarji odstranili tudi precejšnje količine materiala, s katerim so v preteklosti zapolnili predele ob poti ter sanirali marsikatero predhodno nepredvideno situacijo. V končnem delu so se po izvedenem čiščenju nanosov na tleh razkrile lepe ponvice. Da bi jih čim bolj ohranili in omogočili naravno pretakanje vode smo se odločili, da se dolžina mostička (pohodne kovinske rešetke), ki premošča mokrotno območje, podaljša iz načrtovanih 16 na 22 metrov. Skupaj je bilo med gradbenimi deli porabljenih približno 40 kubičnih metrov peska, 10 mivke, 17  cementa in 660 kubičnih metrov armaturnih mrež.

Poleg čiščenja Divaške jame so bile v okviru projekta za izboljšanje stanja drobnovratnika izvedene naslednje aktivnosti:

• Izgradnja kanalizacijskega sistema za naselja Škocjan, Matavun in Betanjo ter priključitev novega odsek kanalizacije na obstoječo čistilno napravo.
• Postavitev vrat na vhod jame Polina peč. Za vstop vanjo se morajo zainteresirani jamarji oglasiti na Območni enoti Nova Gorica Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave ali v Regijskem parku Škocjanske jame.
• Izdelava zgibanke o preprečevanju krivolova jamskih živali. Zgibanke v slovenskem in angleškem jeziku so natisnjene, poleg tega pa so v spletni obliki dosegljive tudi zgibanke v italijanskem in hrvaškem jeziku .
• Izvedenih je bilo deset dogodkov (predavanj in terenskih delavnic) za izobraževanje prisojnih služb, lokalnih jamarskih društev in domačinov o življenju v jamah, varovanju jam in preprečevanju krivolova v jamah. Eno od predavanj je bilo tudi posneto in je dosegljivo na povezavi.
  Izgradnjo kanalizacijskega sistema je vodila Občina Divača, ostale aktivnosti pa Zavod RS za varstvo narave.

Tekst je preuzet sa linka.